5. aprila sem se udeležila Strokovnega posveta z naslovom: “Tveganja, priložnosti in izzivi, povezani z regulacijo medicinske konoplje”, pred dobrim mesecem dni v hotelu Slon. Kot smo že vajeni, so bili za krmilom (nam že dobro poznani): Nina Pirnat, Mojca Gobec (preberi), Vesna Kerstin Petrič in Jože Hren.
Če se boste prebili do konca in se prebili čez skoraj peturni posnetek, boste opazili tudi dodatne govorce, ki jim rada rečem podtaknjenci. S farmacevtske fakultete standardizacije željni dr. Borut Štrukelj, z nevrološke klinike dr. Aleš Pražnikar, dr. Andrej Kastelic (“Odvisnost je ena sama bolezen in pri različnih tipih odvisnosti ni veliko razlik.“), prim. Josipina Ana Červek, in z ministrstva za kmetijstvo Matjaž Grkman. Ne gre za običajen članek, ampak vam prilagam delno transkripcijo dogodka iz zvočnega zapisa, ki vam lahko služi kot navigacija med “strokovnimi” pogledi in praktičnimi vprašanji javnosti, na katere stroka ne zna, ali ne upa, javno odgovoriti.
Kot boste videli iz agende, je bil izbor govorcev skrbno izbran iz krogov aktualnih prohibicionistov, ki povzročajo škodo, trpljenje in kršijo ustavne človeške pravice ljudi. Hkrati pa jim ni mar za bolne živali, okolje in slovensko gospodarstvo. Ljudje, ki ovirajo državljanom pravično ureditev in regulacijo konoplje, ki bo jasno ločila med nameni njene uporabe, ne pa da sedaj ta skupina skuša diktirati omejevati še kmete, predvsem kako bodo smeli pridelovati in predelovati konopljo. Če sploh. So tudi popolnoma odgovorni za trenutno stanje in še vedno popolnoma ignorirajo vsa zavezujoča navodila vlade in nevladnih organizacij. Mislite, da lahko stvari popravijo in uredijo bolnikom varen dostop do konoplje? Mislite, da je to njihov namen?
Večina posveta napeljuje na dodatne restrikcije in nadzor ter zavaja poslušalce. Zopet so zavajali na družbenem in strokovnem področju (poročilo o aktualnih dognanjih je v elektronski obliki brezplačno). In zopet je bilo jasno, da ne spremljajo trenutnih raziskav in se kitijo z znanjem preteklega stoletja, stoletja prohibicije. Ker je bil posvet zaprtega tipa, namenjen uradnikom, politikom in članom Vladne komisije za droge, je izbor predavateljev in sporočilo dogodka popolnoma očitno. In skoraj zagotovo obljubljeni zapisnik dogodka nam ne bo nikoli na voljo javnosti, kar je bil tudi razlog za javno objavo tega posnetka: ukradena pravica državljanov, da vedo kdo odloča namesto njih. Tako enostranske »strokovnosti«, kot si jo lahko privošči samovoljni urad Ministrstva za zdravje, pa si enostavno ne bi smeli dovoliti. Ker smo se vendarle uspeli povabiti na dogodek, upamo, da smo vsaj malo ublažili škodo, ki so jo nameravali narediti naši znani uradniki.
Iz prezentacij je jasno čutiti nakazovanje na umetno pridelane substance (rastline pod strogim nadzorom preko umetne svetlobe in umetnih dodatkov) in kemično sestavljene kanabinoide (dva od 144ih, ki naj bi se jih testiralo na najšibkejših bolnikih. pri katerih obstoječa farmacevtska sredstva ne delujejo.
Vsekakor naj bi ta posvet potrdil prizadevanja uradnikov k uresničitvi drugega sklepa odbora za zdravstvo in sicer: omogočiti gojenje tako imenovane medicinske konoplje na domačih tleh.
Sliši se super in krasno, dokler ne vidiš kam pes moli taco: namreč v postavitev enega do največ dveh zelo modernih rastlinjakov z eno ali maksimalno dvema licencama. Do danes, 4. maja, mesec dni po posvetu, pa rezultatov tega posveta še ni zaznati. Naslednja prava poteza bi bila torej javni razpis za pridobitev licence oziroma dovoljenja za gojenje konoplje za namen medicine.
Uradna državna stran pa na dan 8.5.2017 izgleda takole:
Kdo je torej prava oseba, ki lahko zahteva pojasnilo odgovornih? Kdo sploh je odgovoren?
Kmetom čez dva dni poteče dan za prijavo sejanja konoplje in vse kaže, da bodo pri gojenju donosnejših sort zopet potegnili kratko. Kljub besedam Grkmana, da se s konopljo ne dogaja nič omembe vrednega, se trud nekaterih pokaže v redkih glasilih, ki jih je treba resno iskat, da jih najdeš: : http://www.agronomsko-drustvo.si/zborniki.htm je članek z rezultati poskusa na Biotehniški Fakulteti. Rezultati poskusa s konopljo in enega z BF pa so objavljeni v Hmeljarskem biltenu letnik 2016: http://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/publikacije/hmeljarski-bilten/.
Preden pogledamo razpravo tako imenovanih strokovnjakov, ki se levijo v rešitelje, naj povem, da bi bilo precej mukotrpno tipkati vse, kar je bilo izrečeno, zatorej sem izpostavila tisto, kar se je meni zdelo najpomembnejše, same prezentacije pa so v angleščini in uživanje ob poslušanju prepuščam vam. Vesela pa bom vaših komentarjev ali vprašanj za odgovorne, ki jih bomo posredovali novinarjem.
00:00:00 do 00:9:48: Uvod: Nina Pirnat, sekretarka na MZ , obljuba priprave pogojev za gojenje prepovedane droge v Sloveniji
00:10:11 do 00:43:52: Gilberto Gerra, Chief, Drug prevention amd Health branch (United Nations, Office on Drugs and crime). Vedenjski, psihiatrični in farmakološki vidiki uporabe konoplje, Urad Združenih Narodov za droge in kriminal, tbc
00:43:55 do 1:15:15 Vladimir Poznyak, Svetovna Zdravstvena organizacija/WHO; Zdravstvene in socialne posledice ne-medicinske rabe konoplje/ Health and social effects of nonmedical cannabis use
1:15:29 do 1:15:37 Vprašanje: Tomaž Koren Dober dan, v slovenščini lahko? Jest bi prvo v bistvu pozdravu ta v bistvu dogajanje, bi pa vprašal, prejšnji predavatelj je govoril v bistvu o marihuani, sedajšnji predavatelj govori v bistvu o konoplji ali kanabis, kanabis plantu, me pa zanima, kje imamo mi osnovo današnjega pogovora, a se bo končal pr terminologije konvencij ali bomo uporabljal besede, ki so splošno uporabljene. Se pravi namreč se pravi zaradi nerazumevanja terminološke razlage mamo tudi problem z zakonodajo, tak da bi rad vprašal, kaj in kako se bomo dans pogovarjali, se pravi, po terminoliogiji v konvenciji ali kako bomo pač rekli tej stvari? Ali se bomo pogovarjali o konoplji torej kanabisu?
1:16:33 do 1:19:00: Odgovor Poznyak
1:19:03 do 1:35:00: Jože Hren, sekretar ministrstva za zdravje, razlaga, kaj vse so storili na MZ do sedaj.
1:35:05 do 1:36:42: David …?… farmacevt: komentar
1:36:42 do 1:37:44: Vesna Kerstin Petrič dodaja…
1:37:50 do 1:39:48: dr. Aleš Pražnikar, komentar
1:40:20 do 2:13:16: Brendan Huges, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami/EMCDDA; Regulacija medicinske konoplje v EU/Medical cannabis regulation in EU.
2:13:20 do 2:53:00: Mauricius Jacobus van de Velden, Ministrstvo za socialne zadeve in šport; Regulacija medicinske konoplje na Nizozemskem/Medical cannabis regulation in the Nederlands.
2:54:02 do 2:57:54: Vprašanje: Dober dan, moje ime je Tanja Cvetrežnik, prihajam iz društva Hopla konoplja, mam pa eno vprašanje za zadnjega govorca in sicer: » v naslovu tega posveta je provzaprov regulacija, skrbi in tko naprej v zvezi s konopljo in mene zanima, kako so na nizozemskem u bistvu poleg tega, da so naredil to krasno Bedrokan inštitucijo poskrbel predvsem za ranljive skupine, ki se največkrat pri nas omenjajo, se pravi za otroke, za bolne, za tiste ki dostopajo do kanabisa še vedno lahko v kofišopih, se pravi izven tega, da zdravnik napiše recept? Hvala.
Van de Velden: As far as I did not get the question very good, but… in the Netherlands it is also posible for all patient, possible to go to farmacy to the phizition source. When we started in 2000(???) The main reason why we started is to make it available. To have good quality of cannabis and the focus was mainly on elder patient and not on the children. That changes I think in 2012, 2014; and also patients who were using cannabis need more information about the quality of the cannabis, about …cannabis, they need high thc, high cbd or low cbd and they ask for that kind of information. It started of obviosly we had to make cannabis available, not just high thc and low cbd.. it changes in time. Was this the answer to your question?
Tanja: Well kind of. The point was: how did you stop the children in Netherlands to go and buy cannabis, when it is possible to buy…
Van de Velden: in the coffieshop you mean?
Tanja: Jaeh, wherever
Van de Velden: well…haha… in the coffyshop it’s difficult…the contract…. May not give cannabis to people under 18. and well we expect, that also happen. Ofcorse it’s just…it’s dream. Becouse you know, you ask your neighbour to buy in coffeshop. So it is difficult, they may not sell it to people bellow 18, thay cann not do anything about it.
2:57:50 do 3:00:42: Gerra: vprašanje o kombinaciji substanc, ki delujejo usmerjeno, torej farmakologiji substanc in ne kombinaciji snovi iz rastline…
3:00:50 do 3:02:22: Van de Velden: odgovor: I understand, I udderstand What you say, you are completely right….I think in the end we will stop in the Netherlands with deliverty of just dried flowers. There will be a different profitable game, in my opinion. Not important …. Do you understand that? hahaha
What you say is completely right…. I think in the end In Netherlands there will be no weed, no dried flowers available anymore, becouse we have a little scientifical problems… That difficulties will be the end of ……
3:02:24 do 3:03:15: Vprašanje Božidar Radišič: Zdaj bom v slovenščini…jaz bi vprašal gospoda z nizozemske: Kako so oni poskrbeli za izobraževanje zdravnikov, ker vemo da to pač zdravniki niso obravnavali v nobeni fakulteti, niti farmacija. Vprašal bi ga glede na veliko prevalenco in dostopnost konoplje na nizozemskem. S kakimi problemi se ukvarjajo in koliko smrti so do sedaj imeli na Nizozemskem, kjer je bila vzrok smrti konoplja, ne pa padec na glavo zaradi konoplje? Hvala
3:03:18 do 3:04:22: Van de Velden,odgovor.
3:04:25 do 3:06:28: Radišič: Samo en dodatek za gospoda Guero, ker sem pozabil. Rad bi vprašal samo gospoda Gerro, kako, se pravi, ZN izvajajo 28. člen konvencije, ki pravi da konoplja namenjena za industrijo, prehrano in hortikulturo, ki ni del konvencije, se pravi ne spada pod konvencijo in nobeno drugo.. becouse it’s excluded from convention
Gerr: so… Can you specify better the beggining of the question
Radišič: How UN nations are following the 28. article of the convention, which says that cannabis for agricultural purposes, food purposes and horticultural purposes is exclueded out of the convention, it’s article 28. so if it is exclueded why are we actually dealing with so called industrial hemp?
Gerra:…
Radišič: yes, but agricultural purposes and food purposes, the cannabis from those pourposes is excluded from the convention in 1961?
Gerra :…
Vesna:…
od 3:06:30 do 3:07:10: Kastelic: Hvala, lejte, kt sem razumel, po 15. letih uporabe na nizozemskem ni nobenih, al pa zelo redke kontrolirane študije, ki bi pokazele kakšen dokazan medicinski efekt tega <zdravila oziroma te substance. A je to razlog da ne želijo zavarovalnice tega plačvat oziroma če se vse to dogaja samo zato, ker pacienti to želijo? Ampak to želijo tudi pacienti, ki tega nikol niso probal in ne poznajo pozitivnih ali pa negativnih efektov. Se mi zdi, da se vse to dogaja samo zato, ker ljudje želijo dobivat kanabis,ni pa dokazov sploh za to, da to deluje?
3:07:11 do 3:08:58 Van de Velden: odgovor
3:08:58 do 3:10:58: Brane Huč : Zanima me, iz regulatornega stališča vi mate standardizirane preparate na thc in cbd. Kaj pa vsi ostali kanabinoidi, ki so tudi aktivni ali jih potem samo zanemarimo ?
Van de Velden: Brane: and u asume for them to be innactive for theese purpos?
3:10:58 do 3:11:38: dr. Aleš Pražnikar: Moje vprašanje je sledeče: Večina naših bolnikov dobiva kanabinoide za zdravljenje spastičnosti ali pa zdravljenje bolečin. Praviloma ti bolniki jemljejo zdravila leta. Kanabinoide pa se po naših podatkih preneha jemat pri 251 dneh. Imate mogoče zbrane podatke, kaj je bil razlog, da so prenehali jemat kanabinoide?
Van de Velden: I don’t have these data, sorry.
3:11:38 napoved odmora
3:11:49 do 3:24:12: Rafael Bayer, ministrstvo za zdravje in ženske; Regulacija medicinske konoplje v Avstriji/Medical cannabis regulation in Austria
3:24:44 do 3:26:10: Ministrstvo za kmetijstvo, Matjaž Grkman: Dober dan, sem z ministrstva za kmetijstvo. Mene pa zanima, Kakšen je obseg pridelave te konoplje v Avstriji,Pa tud nekak se mi zdi, da je pač sama uporaba dost bolj omejena kot pa v Holandiji ane. Od prejšnjega govorca iz Holandije bi vprašal ne: kakšen je pa pri njih obseg te pridelave? Ker veste, tle pr ns učasih od tehle nevladnih organizacijah , pa tehle promotorjih konoplje, v bistvu se nam kar zdi, da se bo iz tega lahko razvila ne vem kakšna industrija, ampak kokr jest razumem celo stvar, pa holandijo, tle gre za nek malo večji zelo moderen rastlinjak. U avstriji pa tud to more jet za neki tacga, ne? Ker To Ne bo mogl bit tko kt se včasih tlele v sloveniji govori o tem, da bo vsak nekje doma mel neko konopljo in jo bodo pač nekak predeloval in prodajal. Tak način prodaje ne bo pisal regulator. Potem bi morala ta regulativa bit čist drugačna in mi dons govorimo, če gremo pač v tej smeri stroge medicinske, potlej je tole uredu, ne. Sej jest sem drugač z ministrstva za kmetijstvo in 10 let pač nekje v teh debatah sodelujem preko te industrijske konoplje in preko…pa tud u samih definicijah in teh zadevah more…no pa to ni zdele, to ni moje vprašanje, ne bom zdejle… Mene samo zanima obseg predelave, u bistvu. Kakšen je obseg pridelave, koliko je teh pridelovalcev?
3:26:18 do 3:26:53 Bayer: …
3:26:54 do 3:28:00: Ministrstvo za zdravje, Mag. Vesna Kerstin Petrič
od 3:28:02 do 3:28:29 Vprašanje, Dr. Ana Červek:
3:28:38 do 3:28: 46: Raphael Bayer, Ministrstvo za zdravje in ženske, MoH; Regulacija medicinske konoplje v Avstriji, Medical cannabis regulation in Avstrija
3:28:54 do 3:29:48: Jure Gašperič, ministrstvo za zunanje zadeve: Na temle letaku od national …?:..control board piše da je : report is written in adition to Svetovne zdravstvene organizacije to evaluate the potencial medical… where canabis pozes risk to human health…. Zanima me, a je WHO naredila kakšno inovacijo ali ima to na osnovi dosedanjih izkušenj namen narest kakšno analizo škode, koristi od medicinske uporabe kanabisa al se to ne dela? Hvala in zakaj ne, če smem vprašati?
3:29:49 do 3:30:20: Ministrstvo za zdravje, Petrič
3:30:23 do 3:31:51 Poznyak: …
3:31: 54 do 3:52:26: Tomas Sadilek, sekretariatVladnega sveta za koordinacijo politike na področju drog/Governmental drug policy coordination office; Regulacija medicinske konoplje na Češkem/Medical cannabis regulation in Czech Republic
3:52:55 do 3:53:51: Radišič: Dober dan, jest bi vprašal predavatelja samo 3 stvari: Kako so organizirali izobraževanje Češkem, naprimer zdravnike, ker vemo, da zdravniki tega izobraževanja o predpisovanju konoplje in znanja o tem nimajo, ker pač se niso učili in ali ne bi morali zdravniki biti tisti, ki pritisnejo na zakonodajalce, mislim, ne da morajo pacienti pritiskat na zdravnike. Drugo bi… Zakaj se zdravniki na Češkem tega več ne poslužujejo, namreč na seminarju, ki je bil na Cannafestu je bil podatek, da je za celo leto bilo uvoženo 10 kg konoplje, to je zelo mala količina, iz Nizozemske. In če je to res?
3:53:52 do 3:56:51: Sadilek: odgovor
3:56:57 do 3:57:57: Vprašanje: Dean Herenda z ministrstva za infrastrukturo. Mene zanima eno vprašanje, prvo bi čestital na prezentaciji, končno ena poštena in iskrena prezentacija. Vprašanje se nanaša, kako je horizontalno vplivalo tole kar se je zgodilo na Češkem, pri drugi zakonodaji, predvsem na zakonodaji, ki se tiče prometa. S povečanjem števila pacientov, ki uporabljajo takoimenovano medicinsko konopljo oziroma konopljo v medicinske namene, se povečuje tudi število pacientov v prometu, pri katerih so prisotni tudi metaboliti. V naši zakonodaji na žalost se sankcionira tudi nekoga, ki ima prisotne metabolite, ne pa aktivne snovi, psihoaktivne kanabinoide. Zdejle me zanima ali je prišlo do premika na Češkem tudi v tem pogledu? Hvala.
3:58:01….4:58:23: Odgovor Sadilek…
3:58:26 do 4:59:16: Herenda: It was not my question, my question was: The only psihoactive cannabinoid is THC… ∆9thc; but the test we are using in Slovenia, not somewhere else, but in Slovenia… they are actualy testing the driver for metabolites for thc-cooh, and this is something that is totaly wrong and I informed my minister about this, it is completely wrong. And I am wondering if there was a specific move in the other direction in Check republic, becouse there was a mayor number of patients who are using medical cannabis and I suppose they are driving when they are under the influence, but still you have quite a quantity of metabolites in you even 14 days or 21 days ore more.
3:59:17 do 4:00:23: Sadilek …
4:00:24 do 4:00:45: Petrič: Hvala, tako smo opozorili še na en vidik, ki ga seveda tudi v Sloveniji ne moremo prezret, kajti tudi po poročilih slovenske policije je seveda nesreč in tud tistih s smrtnim izzidom, kjer je posredi alkohol in v povezavi z prepovedane droge je seveda večja, tko da je to zlo pomemben vidik, ki ga bomo mogli mi sprejet.
Radišič: Teh podatkov še nimamo, gospa
Herenda: pa tudi niste poslušala tega, kar je povedal…
Radišič: in jih ne spremlja nihče, niti policija, niti sodišča na žalost.
Petrič: Po nam dostopnih poročilih, je mogoče, ne vemo še vse natančno, s tem zagotovo je vidik, ki je bil tudi v prejšnih prezentacijah predstavljen, da je le možnost, da obstaja epdemiološka povezava z večjo uporabo in s škodo oziroma tudi žrtvami v prometu in ta vidik pač ob večji rabi in pa javnega zdravja, moramo vsekakor upoštevati.
Herenda: Kot direktor nacionalnega centra za vodenje prometa, moram rečt, da absolutno ne drži. Gledal sem kompletno to statistiko, dejansko v vseh državah…
Pirnat:: Hvala, sej bomo te razpravo gotovo nadaljevali na ravni tko da zdele verjetno ne bomo prišli do konca. Jest bi se, torej mamo nekaj časa za razpravo… rada bi odprla razpravo za še kakšen komentar, pripombo, misel ob tem dogodku, nekej časa mamo preden potegnemo zaključke in se zahvalimo gostom, Profesor Štrukelj…
4:02:02 do 4:02:35: Vprašanje : Hvala, bom zelo hiter, Klemen Piber, zeliščar. Ukvarjam se s konopljo in imam 30-letne izkušnje, vprašal bi vas tole: 150 kanabinoidov približno imate v konoplji in čez 1000 ostalih stvari. 150 na tisočo potenco, naša znanost sploh ne vem če ima to cifro. A mislite, da bomo v tem stoletju civilizacijsko, znanstveno dorasli zgolj eni rastlini?
Petrič: Bi želel mogoče kdo od naših gostov odgovorit na to vprašanje
4:02:37 do 4:08:34: Štrukelj: …
4:08:37 do 4:09:36: Ministrstvo za zdravje, Petričeva skuša zaključit posvet..
Herenda: a lahko damo še kakšno vprašanje preden vi pridete z zaključki, ker tle vidim roke da se dvigujejo, vi pa že zaključujete tale…
Petrič: Lahko, če dovolite
Herenda: ja prosim
Petrič: izvolite…
Herenda: Tale gospa je tle.
4:09:36 do 4:12:37: Vprašanje: hvala lepa, še enkrat Tanja Cvetrežnik društvo Hopla-konoplja. Jest bi samo dodala doktorju Štruklju eno stvar. Mislim, da smo vsi, k smo dons tukej slišal dve stvari, prva je ta, da tudi Bedrocan nima standardiziranih cvetov v taki meri, kot se želi predstavt, da bomo mi to naredil. Bedrocan ima 15% odstopanje, kar pomen, da ne moremo določit točne vsebnosti thc cbd, cbc, cbn, cbg, cbga cbda in tako naprej. Potem smo tudi vsi slišal gospoda z Nizozemske, da pač, oziroma vsa farmacija bo šla v to, da se določene substance izolirajo in mešajo med sabo. Pa vendarle je bil tukaj tudi omenjen dr. Lumir Hanuš, ki je naredil eno raziskavo, ki zelo dobro pokaže, da izolirane substance, se pravi popoln ekstrakt rastline konoplje je veliko bolj učinkovit, kot ena sama izolirana substanca CBD. Pri cbdju se izkaže, da do neke mere pomaga, potem pa ne pomaga več. Pri popolnem ekstraktu konoplje, se pravi sterpeni, vsemi ostalimi kanabinoidi in flavonoidi, nekak do zgornje meje, kdaj je preveč te konoplje in kdaj se začnejo indikacije slabšat ni prišlo. Torej od kje bomo dobival cvetove, če Bedrocan gre v izolirane substance. To je eno moje vprašanje. Drugo vprašanje pa je za vse govorce tukej: kaj so njihove države naredile v zvezi z izobraževanjem o uporabi konoplje. Govorim o prehrani, gradbenemu materialu, volni in tako naprej… Kajti iz konopelj, iz katerih se da pridelovati zdravilo danes naši kmetje zelo dobro delajo vse ostale stvari. Ker govorimo preveč, predvsem o medicini in o črnem trgu in o tem kako je vse pomešano tudi mislim, da smo nekako skupaj, se pravi ne samo nevladne organizacije, ampak tudi tako imenovani strokovnjaki, ki sedite med nami, nekak ljudem dali občutek, da od konoplje pravzaprav vsi rabimo samo neke ekstrakte, neke koncentrirane nevarne substance v resnici pa zaradi teh debat spregledamo 90% ali več uporabnosti konoplje, skozi katero bi lahko ljudi naučil odgovorne uporabe konoplje in njenih substanc. Zaenkrat kot vem, delamo to samo nevladne organizacije,ki ne pridemo do sogovornika med uradnimi krogi. Hvala lepa.
4:12:38 do 4:12:55: Gobec: A bi želel kdo odgovorit na predvsem to zadnje vprašanje? Mogoče kolega iz ministrstva za kmetijstvo? Vemo, da več kot 240ha, smo slišal je o rabi industrijske konoplje in njeni popularizaciji… bi želel kdo komentirat?
4:12:56 do 5:17:29: Ministrstvo za kmetijstvo, Grkman: Zej mislm,Kar se teh industrijskih tiče .. če govorimo, jaz govorim o konoplji, ki ma 0,2 thc., to je zame industrijska konoplja. –zej…rečmo temu, da je konoplja samo ena al pa da jih je več, mene načeloma čist vseen ane . ampak ta konoplja s katero se jaz ukvarjam v angleščini se ji reče hemp, slovensko je pa konoplja in to je konoplja, ki ima 0, 2 thcja . In kar se tiče samga izobraževanja pa vseh teh stvari, aveste,nevem, zej jest se s to konopljo ukvarjam že od leta 2004 ane. Pa če pogledam tole, velik se govori, zdej, ampak to ni medicinska konoplja ane. Nobene ovire več ni, da bise za prehrano ne te stvari, pa mi govorijo o zidakih, pa o hišah, pa o vrveh, pa o platnu, pa sem vidu samo eno hišo, k jo je naredu pač en entuziast, ampak to ni še noben izdelk, a veste. Da bi se pa neka industrija iz tega razvila se pa ni, ane. Ampak, če zdej prekinem tole, kar se tiče industrijske konoplje, ker jest ne vidim ne vem več kakšnih problemov, edin kar da ukinemo ta pravilnik, k u bistvu ga mam jest k se da to narest ane. Tle ni nobenga problema, ampak kar se tiče pa medicinske konoplje pa tole kar dons govorimo ane, pa če z ekonomske plati pogledamo vso to predelavo pa vse te stvari, ane,potem je treba zagotovit eno konstantno, pa nisem ne zdravnik, ne farmacevt, ampak eno konstantno oskrbo bolnikov, z enim konstantnim materialom bom jest temu reku ane. Če pogledamo Čehi so mel že težave, dal so ???? ven in so dobil pol enga proizvajalca, k sm jest nekak razumu, da je nekak propadu al kukrkol že, nehov pač proizvajat ane. In se j tle treba zavedat, pa omejit mal to žogo, v bistvu v neki stihiji neke nekega razvoja industrije mislm medicinske konoplje in kakšen doprinos bo to prineslo za kmetijstvo v bistvu. Še enkat bom reku, govorimo o enem, ali največ dveh modernih rastlinjakih, v katerih bo treba zagotovit pač vse te stvari, pa med drugim tudi svetlobni režim, to je tko kt pri krizantemah, treba jih je pač osvetljevat da cvetijo pravi čas, isto kot je s konopljo. To ne bodo mogle bit neke domačice, ki bodo rasle ne vem kje. Ker jest če bi bil zdravnik, če bi bil zdravnik je ne bi predpisoval. Pa zdej, če govorim osebno in ne kot predstavnik ministrstva ampak kot –matjaž Grkman ane, ne vem,UPAM, DA NE ampak če bi mi otrok zbolel, pa sem imel tri, dvomim da bi mu dal neko smolo, ki jo lahko kupim tamle za enim vogalom. Veste, o bomo enkrat, zdej pa govorim kot posameznik, treba bo pač enkrat pridt do tega, da ta smola, k se zdej prodaja, kakršnakoli že je, nihče ne ve kva je notr ane v bistvu. A veste, to lahko zmešaš EDEN IZMED UDELEŽENCEV POSVETA POKAŽE ANALIZO DOMA PRIDELANE SMOLE STROKOVNJAKU KI GOVORI… To so podatki ne vem česa, aja uredu…nekdo ima podatke, nekdo jih pa nima. Ampak samo, kar se ekonomske plati tiče, kar pa bi kmetijci lahko naredl, jest ne vem, mislm sej to ampak že tko, če pogledamo sama pridelava je v bistvu že po evropi, holandci majo tiste svoje sorte, k jo majo sorte.avstrijci majo, če gledam po ???? plati, vseen, kero sorto sadijo, sam da ma velik thcja, k ga itak sortirajo ven in pol ma je to kemična substanca ane. Zej pa Čehi so mel neki svojga, pa so uvažal od bedrocana, ne vem, mislm zanima me, kero sorto so gojil, a so dobil licenco od holandcev, da so to gojil al kako so rešil problem iz tem, ker jest poznam, pa sem dost tega prebral, v bistvu, k holandci so neki časa rabl, da so prišli do teh sort, ki so kolkrtolk standardizirane. A veste, ne more pa to bit, bom reku tko kt vidš tega Simpsona k tlele hod po Sloveniji s tem klobukom prodaja tisto olje pa te zadeve, pa greš k njemu na predavanje al pa ga gledaš na internetu, pol na konc tud na internetu, na u tubu, mogoče bo nek posnetek, pa pravi možakar_: ja, sej to se naredi z nekimi topili ane, vprašanje je potem s katerimi topili pa. v bistvu načeloma niti ni važno zato ker, same te substance, ki so v konoplji, povozijo vso tisto slabo, kar je v tistih topilih ane.a veste, mislm, to ne more, pa nisem ne zdravnik ne nč,ane. To je treba nek pridelvt na nekmu standardu, a ne more bit to neko packanje doma…
4:17:29 do 4:17:41: Petrič:..
4:17:42 Do 4:19:47: Vprašanje: Hvala za besedo, pozdravljena, sem Anton Može iz Senožet, drugač aktiven tudi na kmetijsko gozdarski zbornici. Spregovoril bom o gojenju konoplje. Kot verjetno ste seznanjeni, je v lanskem letu bila na KGZ ustanovljeno Slovensko združenje za konopljo v prehranske in neprehranske namene. Torej tukaj govorimo o konoplji. Če sta predhodnika, gospod Grkman, spregovorila o industrijski in pa indijski, to druženje podpira celoto. V tem združenju, moram še enkrat povedat, to je krovna organizacija, slovensko združenje. Imajo tudi 4 strokovne, ali pa imamo 4 strokovne odbore. Torej za seme, pridelavo, predelavo in trženje. Torej, če sem že spregovoril, bom kratek, o pridelavi, tudi pričakujem, da nas boste povabli za glede pridelave konoplje v Sloveniji. Torej, kot smo slišali imamo izkušnje že v tujini, kjer bomo lahko to znanje njihovo pridobili in bili seveda čim hitreje tudi pri nas uspešni, bom pa opozoru tako ministrstvo kot javni zavod za zdravstvo, da pričakujem, ker običajno nekateri začnejo že na začetku o delovnih mestih izboljšat način življenja kmetom, namesto nazadnje, upam, da bo to dano v zibeljko Slovenskim kmetom in da bodo zaposleni slovenski ljudje, da se ne bi slučajno zgodilo, kot že nekaj se sliši, da bi prišli v Slovenijo, na posamezna področja, kot smo slišali gospoda Grkmana, kjer bodo večji kompleksi ter seveda potem to urejeno…. In se bo predelalo take cvete, kot so zaželjeni, nekje iz tujine. Lepa hvala.
4:20:00 do 4:21:47: Vprašanje : Pozdravljeni: Križančič Rastko, z inštituta za notranjega ravnovesja. Najprej lepo pozdravljam ta posvet pa odlično je, da imamo ta dialog, da končno pridemo do tega, da se na tem nivoju pogovarjamo ne samo kaj, ampak tudi kako. Sam sem se zdravil s konopljo po vsej razno razni medicinski poti in spoznal sem Dronabinol, ki je na mene deloval na psihološki ravni, ne pa tolko na fizični ravni. Pa potem poskusil sem tudi z bedrokanom, bediolom, ki so mi ga predpisovali zdravniki v avstriji. Sam pa sem odkril, da obstajajo sorte, vrste, ki na mojo klinično sliko, na kronično črevesno vnetje, na ulcerozni kolitis, delujejo boljše, kot vse te variante, boljše kot bedrocan, boljše kot Bediol, in pri sprejemanju zakonodaje in spreminjanju tega odnosa do konoplje, bi vas samo prosil, da upoštevate tudi tiste bolnike, ki iščemo variante, ki so najboljše za nas in da to upoštevate tudi pri pregonu bolnikov, se pravi pomembno je da se bolniki ne preganjajo, tudi če se odločimo, da dobivamo konopljo iz enega drugega vira. Se pravi iz vira ki mu tako ali drugače subjektivno zaupamo. Najlepša hvala.
4:21:55 do 4:25:12: Vprašanje: Pozdravljeni, moje ime je Tomaž Koren, sem predstavnik Vladne komisije za droge, ki predstalja zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti. Glede na današnji u bistvu pogovor in debato ne, pozdravljam dobre politike, vendar pozabljamo na nekaj, da to, kar smo dobili predstavljeno ni celostni pristop do medicinske konoplje ali do družbe. Namreč z enim pristopom, kot smo zdajle recimo z uredbo o razvrstitev prepovedanih drog, smo zelo naredili en korak naprej, vendar ta korak je samo na papirju. Izpostavili smo tudi v bistvu primer mladostnikov, in primer recimo uporabe konoplje pri mladostniku za zdravljenje bolezni. Namreč vsi ti problemi smo dali tudi neke rešitve, se pravi neke omejitve, neke bom reku bariere, ki nastanejo pri medicinski uporabi konoplje za bolezni. Zdej če bi se pa provzaprov vrnu na to moralo in etiko zdravljenja, bi pa lahko reku samo to, da v bistvu problem konoplje ga smo tako napihnli, da smo pozabil bistvo. Bistvo je pa to, da je to zdravilo, da se uporablja v medicini,da, ker je toliko politično in strokovno tabuizirano, recimo gospod zdravnik je prej lepo povedal, smo se mi začeli omejevati z ukrepi, ki jih bomo spremili z omejevanjem predpisovanja, omejevanjem ne vem česa in se potem sprašujem kot predstavnik vladne komisije, glede na to, da moramo poznati zakonodajo in tudi evropske konvencije, zakaj omejitve? Razumem, zdravnik mora predpisat vendar pristopi z omejitvami onemogočajo, mamo recimo primere že zdej, aktualno politiko, smo pršl do tega, da so dejansko pršl uporabniki ali bolniki na kaznovano stran, zdravniki ne predpisujejo snovi. Ko so imeli izobraževanje, ni bilo podpore, kaj bomo naredili. Se pravi Torej vse to, kar smo govorili super, vendar 20 let že poslušamo: bolniki, prepovedano, mladostniki. Statistike se niso statistično spremenile, za 2% procenta. Vendar Spet smo pršl na stran, kaj pa mladostniki?Poglejte, mladostniki bodo uporabljali substance, naš pristop, ali pristop recimo nevladnega sektorja je pa to, da preprečimo, se pravi prezgodnje uživanje substanc da prestavimo, ali pa da bolniku, tudi mladostniku razložimo: zdravnik, starš, da to je zdravilo. Ne se zdej mi pa mešamo drogo, pa industrijsko konopljo, pa niti ne vemo, kako terminološko rečemo kateri stvari, govorimo o indijski konoplji, se pravi mi se mormo pogovarjat o zakonodaji, zakonodaja ima jasno terminologijo, če nismo sposobni tega, potem prosim, ne leti to na vas, na vse tu nas. Potem se moramo vprašat, ali smo dovolj strokovni, da se pogovarjamo o substanci, ki pravzaprav v osnovi mi se pogovarjamo tu o 3 stvareh. Pogovarjamo se o medicinski konoplji pika. To je zdravilo kot apaurin, lexavin, xsanax, protibolečinske tablete. Zakaj toliko toliko besed pri nečem, kar že 20 let sprejemamo? Hvala
4:25:22 do 4:28:18: Červek…
4:28:26 do 4:29:30: Klemen: Hvala, bi samo repliciral g. farmacevtu in še dve pripombi dodal. Prvič, ni potrebno kajenje niti inhaliranje, ampak se da to lepo v kokos, segreje se na 60 stopinj in se s tem ujamejo vsi terpeni, kjer se poveča učinkovitost same smole za večkrat, ker terpeni določajo lastnosti smole. Pol druga stvar je, konopelj mamo več 100 000 vrst, ki je vsaka specifična za svoje bolezni in kako bodo zdej avstrijska država, ki goji specifično konopljo z umetnimi gnojili, pod umetnimi lučmi, probov sem njihovo kvaliteto in je na podnu. To ne bi vzel niti pod razno ne. Zdej, druga stvar je, če hočmo mi to sami s kvaliteto gojit, bomo mogl dopustit vrtičkarstvo. –tretja stvar je industrijska konoplja. 80% industrijske konoplje so hemafroditi, se pravi sorta nestabilna, nedorečena in tud vrstno ne bi smela bit upoštevana po vseh bioloških pravilih, to nam je industrija podtaknila neplodne, nesposobne in nekoristne sorte, ki so primerne samo za olje in za gradnjo. To je to.Hvala!
4:30:03 do konca Vesna Kerstin Petrič: Če ste se uspeli prežvečiti do konca imate najbrž dober želodec. Kako pa birokracija prebavlja požvečene obljube pa po vsem tem času občutimo vsi, ki si konoplje želimo v vrtovih. Nam bo minila še ena pomlad brez semena v zemlji? Kdo bo storil nekaj za nas mi sami, ali to še vedno pričakujemo od samozvane stroke?
Razmislite kakšna bo prihodnost konoplje v Sloveniji: glede uporabe za lastne potrebe, samozdravljenja, monopolizacije trga, cena za bolnike, stroške zavarovalnic in brezpredmetno delo izvršne in sodne veje oblasti …
.
Čudi me, da se nihče od razpravljavcev ne sklicuje na stare farmakopeje, da jih nima nihče skenirane/skopirane, da jih nihče ne objavi, … vsi pa nasedajo samo na navržene debate t.i strokovnjakov iz medicine in uradništva, ki pa delujejo za farmacevte, kar gre sklepat na fašizem(*).
(*) predsednik vlade Kraljevine Italije in Zveze fašistov Italije Benito Mussolini je definiral fašizem tako: “Fašizem je povezava vlade in korporacij.”, torej gre za povezavo, ki nima osnove v zakonodaji, ampak bolj v korupciji. Ta povezava se kaže tudi v lobiranju tako pri vladi, ko/ki pripravlja zakone, kot pri zakonodajalcu, ko/ki zakone sprejema. Vez med njimi pa so običajno zbornice zbornice, pa tudi razne t.i. nevladne organizacije, ki pa so običajno finansirane tudi iz tujine. Organizacije finansirane iz tujine pa se štejejo po ameriški in v novejšem času tudi ruski zakonodaji kot tuje agenture, njihovi člani pa tuji agentje. Torej je fašizem v sodobnem času lahko mnogo širši pojem, kot je bil v času nastanka. Tak sistem pa zahteva predanost ljudi. Ni edini, ki zahteva predanost, saj vsak politik “želi”, da mu volivci zaupajo.
pridruži se, potrebujemo vstrajne ljudi