Dogajanje na področju GSO

Tematika konoplja je vpletena v vse sfere našega obstoja, tudi ko govorimo o semenih. Postavljajo se vprašanja o verodostojnosti semen, ki jih kupujemo od raznih proizvajalcev. Skrb vzbujajoče so informacije o lobiranju podpornikov gensko spremenjenih organizmov, ki jih vodi kapital in jih je že davno zapustila zdrava pamet.

V tem primeru so to podporniki, v vlogi raziskovalcev in strokovnjakov za GSO. Z vsemi kripljami se bojijo za obstoj svoje škodljive doktrine, kar je razumljivo, ker je v igri denar. Veliko denarja. Tako veliko, da so ti ljudje pozabili na našo dolžnost,  da ohranimo planet za prihodnje generacije.

V primeru konoplje je zaskrbljujočih več dejavnikov. Eden  je ta, da imajo nad semeni in njihovo prihodnostjo roko podporniki GSO, ljudje ki jim zaupamo ohranjanje naših semen.

Drugi se mi zdi ta, da se ministru Židanu ni dalo sprožiti postopka za povrnitev slovenskih semen iz semenskih bank. Na nivoju EU bi bilo potrebno sprožiti postopek za dvig dovoljene vsebnosti thcja v konopljah za industrijsko rabo, da bi stara slovenska konoplja spet lahko rasla na domačih tleh. Ministru Židanu pa se je postopek zdel predolg, da bi se ga sploh lotil?!

Pa vendar imamo nekaj avtohtonih semen, ki so ostala uspešno in skrivoma kultivirana na domačih tleh vsa ta leta. Birokratizacija zahteva ustrezno regulacijo po določenih pravilih in tako semena pristanejo na ministrstvu za kmetijstvo. Tam nimajo časa skrbeti za dobrobit ljudi in tako semena v tem letu ne bodo oz. niso bila testirana (zaradi premalo časa) in jih niti ni moč dobiti nazaj. Iste osebe so medtem zaposlene z prepakiravanjem uvoženih konopljinih semen iz večjih v manjše zavitke za prodajo na drobno in z podpisovanjem peticij za nadaljevanje genocida nad planetom s pomočjo GSO.

Med drugim je skrb vzbujajoča tudi informacija, da se do genetike industrijske konoplje še nismo uspeli dokopati.

 

Dogajanje na področju GSO lepo oriše spodnji članek:

Aktualno o GSO v Sloveniji
25. maj 2015

Decembra 2014 je svet ministrov Evrope v dogovoru z evropskim parlamentom sklenil, da države članice v bodoče na svojem področju lahko prepovedo posevke gensko spremenjenih rastlin (pravilneje gensko spremenjenih organizmov, saj to niso več rastline). Prepoved morajo izreči države posebej za vsako gensko spremenjeno rastlino, ki dobi v Evropi dovoljenje – in zahtevkov za odobritev je veliko.

13. januarja 2015 je evropski parlament dokončno sprejel klavzulo o opuščanju posevkov gensko spremenjenih rastlin v Evropi. V spremnem besedilu beremo, da bodo nova določila v deželah članicah s pričetkom pomladi 2015 že lahko preprečila pomladanske posevke gensko spremenjenih rastlin in z njihovim pridelovanjem povezano škodo.

Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Mađarska, Italija, Luxemburg, Poljska in Francija so prepoved posevkov GSO, koruze MON 810 izrekle, Avstrija, Grčija, Mađarska, Luxemburg in Poljska so najavile tudi prepoved sajenja gensko spremenjenega krompirja Amflora.

Posevki gensko spremenjene koruze MON 810 so bili v nekaterih državah EU s sprejetjem moratorija iz okoljskih in zdravstvenih razlogov prepovedani že pred tem in velike površine koruze zaradi kontaminacije z GSO v preteklih letih na poljih uničene, tako v Italiji 6.500 ha, na Mađarskem 10.000 ha, v Nemčiji 2.000 ha itd.

V Sloveniji po informacijah MKO nimamo posevkov GSO koruze. Kmetje na drugi strani poročajo, da pri opazovanju posevkov GSO koruze – denimo na Sorškem polju – niso opazili vidne razlike v obliki rastlin. Država ni na tekočem z dogajanjem na terenu, inšpekcijske službe ne opravljajo svojega dela.
Posledica: V Sloveniji zaradi razsežnosti možne GSO kontaminacije danes že ne moremo več govoriti o pridelovanju gensko čiste koruze, torej je zdravo prehranjevanje s koruzo, pridelano doma, v bodoče že nemogoče.

Končno, potem, ko so naši kmetje še enkrat imeli to pomlad priložnost da zemljo temeljito uničijo za naslednje rodove s pesticidi ki vsebujejo glifosat … in opravijo neprijavljeno in nekontrolirano tudi posevke GSO koruze, je MKO končno pripravil zakon, ki bi tudi v Sloveniji posevke GSO koruze MON 810 prepovedal.

Na predlog zakona so se oglasili slovenski »strokovnjaki za področje genske tehnike« in zahtevajo, da se osnutek zakona za prepoved GSO umakne. Zahtevajo torej, da ostane pri zakonski možnosti posevkov GSO rastlin v Sloveniji.

Tu njihovo pismo:

Poziv proti sprejemu »Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«
Podpisniki poziva, slovenski znanstveniki, člani znanstvenih odborov za delo z GSO v zaprtih(1) in odprtih sistemih(2) ter drugi strokovnjaki s tega področja (podpisniki), nasprotujemo pobudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vladi Republike Slovenije predlaga zakon, ki bi omejil pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v Sloveniji. Slovenija, kot ena redkih evropskih držav, že ima zelo omejujoč »Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami«. Zato menimo, da je sprejem še enega zakona, ki bi urejal tako rekoč isto področje, nepotreben. Določbe zakona, ki se sicer nanašajo na omejevanje pridelave GSR, delujejo zavajajoče na potrošnika, ker se ne nanašajo na uporabo gensko spremenjenih rastlin v prehrani.
Prepoved pridelave GSR v Sloveniji je korak nazaj pri urejanju tega pomembnega področja in je v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujata znanost in praksa. GSR se v svetu namreč pridelujejo že dvajset let brez dokazanih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. To dokazujejo številne neodvisne raziskave različnih raziskovalcev s celega sveta. GSR so se izjemno hitro razširile v svetu predvsem zaradi cenejšega načina pridelovanja in manjše obremenitve okolja na račun zmanjšanja uporabe pesticidov, najnovejše GSR sorte pa bodo pomembne za trajnostno kmetijstvo in za izboljšanje kakovosti pridelkov.
Predlog zakona prihaja v času, ko razviti svet spoznava prednosti sodobnih oblik žlahtnjenja rastlin ter se vse bolj zaveda, da naraščajočega prebivalstva Zemlje ne bo mogoče prehraniti samo s konvencionalnimi načini pridelave hrane. V času, ko je Svet evropskih akademij znanosti (EASAC) obvestil Evropski parlament, da dosedanja restriktivna zakonodaja EU ogroža prehransko varnost članic (3) in tudi širše pojasnil svoje stališče do gensko spremenjenih organizmov(4), je predlog zakona diametralno nasprotje mnenju akademij znanosti. Prav tako imamo v EU že nekaj let uradni dokument, ki na osnovi desetletnih raziskav gensko spremenjenih organizmov ugotavlja, da ti ne predstavljajo dodatnega tveganja za ljudi ali okolje (5).
Področje je sicer po našem mnenju že sedaj zelo dobro urejeno, saj mora vsaka GSR pridobiti dovoljenje za pridelovanje, ki vključuje presojo tveganja s strani znanstvenih odborov, ki jih sestavljajo znanstveniki različnih strok in jih imenuje vlada Republike Slovenije. Prioriteta dela znanstvenikov v teh odborih je upoštevanje zakonodaje ter znanstvenih dejstev za zaščito zdravja ljudi, živali in okolja.
Razumemo, da gre za izrazito občutljivo vprašanje, saj se nanaša na našo prehrano in okolje. Zakon je najavljen kot instrument, ki naj omogoči omejevanje pridelave GSR na osnovi domnevno večinsko negativnega javnega mnenja. Podpisniki menimo, da niti slovenski kmet niti slovenski potrošnik v vseh dvajsetih letih pregretih razprav nista imela prave možnosti za nepristransko seznanitev z GSR. V medijih so prevladovale informacije, ki so pridelavo GSR predstavljale v negativni luči. Je na tak način oblikovano javno mnenje res primerna osnova za sprejetje zakona?
Predlagamo, da vlada predlog zakona umakne iz zakonodajne procedure in namesto tega organizira obsežno javno razpravo o tej problematiki, v kateri bodo imeli znanstveniki, ki delujejo na tem področju, enako možnost, da izrazijo svoje mnenje, kot nasprotniki te tehnologije. Menimo, da bi državljani morali imeti pravico do verodostojnih in nepristranskih informacij kot tudi pravico do izbire.
Podpisniki poziva želimo opozoriti, da bi sprejem zakona, ki naj omeji oz. prepove pridelavo GSR, Slovenijo izključil iz skupine tehnološko naprednih držav. Tehnološko napredne države svoje odločitve oblikujejo na osnovi znanstvenih in strokovno utemeljenih dejstev in ne le na podlagi javnega mnenja.
Podpisani člani znanstvenih odborov za delo z GSO:
Borut Bohanec, Branka Javornik, Peter Dovč, Marko Dolinar, Simon Horvat, Roman Jerala, Gregor Majdič, Jelka Šuštar Vozlič, Vladimir Meglič, Rado Komel, Dušan Kordiš, Damjana Rozman, Peter Raspor, Nina Gunde-Cimerman, David Stopar, Jana Ambrožič Dolinšek, Kristina Gruden, Darja Žgur Bertok, Marina Dermastia, Janez Salobir, Alexis Zrimec, Jerica Sabotič, Jelka Zabavnik Piano, Tatjana Avšič-Županc, Mojca Milavec, Jana Žel, Polona Jamnik, Nadja Kokalj Vokač

KOT TEMA SO SE TA IMENA ZAPISALA V ZGODOVINO NAŠE ZEMLJE
TUDI MI JIH NE BOMO POZABILI
                                                +

Ker gre za ohranjanje zdravja zemlje, kulturnih rastlin, ki so naše preživetje, neskončnega števila insektov, divjih in domačih živali, ker gre za naše zdravje in za to, ali bo slovenski narod ne čez 100, temveč čez 70 let še živel, bi bilo vendar prav, da se nehamo dolgočasiti pred televizorji in računalniki in se spomnimo, kaj smo svoji zemlji in svojemu rodu dolžni.
Podprimo, kar našo podporo potrebuje in omogočimo neškodljivost zavedeni stroki.
In še pomembno sporočilo Gorazda Marinčka:

“Spoštovani vsi,

dovolim si opozoriti,
da je
Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2011 sprejel
R E S O L U C I J O o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 –
»Zagotovimo.si hrano za jutri«, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS številka 25 dne 4. aprila 2015.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=102992

V kateri je jasno zapisano:
V. Krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine
Operativni cilji:
– ohranjanje kmetijske proizvodnje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje;
– razvoj živinoreje z upoštevanjem standardov dobrega počutja živali;
– razvoj novih tehnologij in uporaba tehnologij, ki bodo omogočale učinkovito prilaganje na podnebne spremembe; spodbujanje kmetijskih praks, ki znižujejo sproščanje toplogrednih plinov;
– povečanje tržne ekološke pridelave in predelave;
– nadaljnje uveljavljanje nadstandardnih okoljskih tehnologij pridelave in predelave hrane;
– izvajanje kmetijskih praks, ki bodo ohranjale biotsko raznovrstnost, kakovost tal in voda;
– ohranitev pridelave avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter reje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ter krepitev trženja izdelkov, ki izvirajo iz njih;
– ohranjanje območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi;
– nadaljnje zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev;
– prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin.

Ker gre za operativni cilj Resolucije, ki jo je sprejel Državni zbor,
ki je izvajanje tega dokumenta naložil MKGP in Vladi,
kot tudi piše v zaključnem delu Resolucije,
in ker tak dokument lahko spreminja le in izključno Državni zbor,
predlagam, da ne izgubljamo časa z izrazoslovjem, ker je izraz določil DZ,
niti z razmišljanji, da bi dopustili GSR, ker jih je DZ de facto prepovedal,
de jure pa mora
zadevo izpeljati MKGP in Zakon dati v proceduro v DZ.”

Mnenje si ustvarite sami,

Hopla-konoplja