Določitev statusa ni bistvo konoplje

Legalizacija, regulacija, medikalizacija, naturalizacija, kakorkoli že, zame so to preprosto izrazi okrog katerih se vrtimo, da pozabljamo bistvo konoplje ali pa kar bistvo vsega. Kot to pa se nam ponujajo rešitve z imeni: zdravilo, droga, medicinska, nadzorovani produkti, regulirana substanca, črni trg in tako dalje. Zopet odklon od bistva.

Zame se vse začne pri materi Naravi. Preprost, a vendar v neskončnost prepleten življenjski cikel. Življenje je neprecenljivo in dragoceno. Življenje je vse okrog nas in brez vsega kar je, bi tudi nas ne bilo tu.

Kje se življenje začne in kje neha niso polemike, ki jih želim odpirati. Dovolj je, da sprejmemo da je, danes, tukaj in zdaj ter da ga ohranimo in užijemo v najboljši možni meri.

Če se ozremo okrog sebe danes lahko vidimo vse več umiranja kot življenja tako v živalskih kot rastlinskih in človeških vrstah pa tudi propadanja obstoječega načina bivanja.  Propadanje našega stvarstva se zdi neizogibno. To se kaže v vseh spektrih našega življenja: vse več depresije, vse več izumiranja živalskih vrst, vse več zastrupljanja okolja, vse več umetnih substanc v okolju, vse več pravil brez smisla, vse več avtoimunih bolezni, vse več škodljivih drog, vse več predpisanih zdravil, ki vodijo v gotovo smrt prerano. Živimo v časih, ko je vse predpisano in regulirano, ko moramo nekje videti pisno potrdilo, da smo prepričani, da se obnašamo pravilno oziroma nemoteče. Če se ne obnašamo prav  pa se nas tako ali drugače kaznuje in tega nas je neprestano strah. Tako prestrašeni od rojstva do smrti sledimo navodilom, ki so nam nastavljena brez vprašanja o prav ali narobe. Drznem si trditi, da je depresivno stanje na tem planetu posledica tega, da globoko v sebi točno vemo, da je to, kar smo prisiljeni početi za življenje absolutno narobe.

In enako se nam bo zgodilo s konopljo. Nekoč nekje bomo dovolili uporabo regulirane, registrirane sintetične ali gensko spremenjene konoplje. Do takrat bo večina pozabila, da rastline zrastejo iz semena v prgišču prsti in da so tu bile od nekdaj.

Zaskrbljujoč se mi zdi naš odnos do hrane, ki jo uživamo, celo drago plačujemo kljub zavedanju, da so vanjo dodane snovi, ki nimajo tam kaj početi in nam škodijo. Tako smo osredotočeni na pisana pravila, da kot obsedeni vztrajamo na tem, da moramo na hrani prebrati njeno vsebino, pozabimo pa se vprašati o izvoru in načinu pridelave. Saj imamo napisano boste rekli, a povem vam že neštetokrat slišano: papir prenese vse. Razumem, da si je težko predstavljati širšo sliko, da bi sprevideli kam ciljam. Pot nas sestradanega in obubožanega vodi do bilke, na kateri raste nekaj podobnega kot bi kupili pri registriranem trgovcu, če bi s čim imeli. Ker na rastlini niti na plodu ne najdemo listka z vsebino pohodimo bilko, zdrobimo sadež in vztrajamo v lovu za denarjem po poti pisanih pravil, da bi si zagotovili osnovno eksistenco. S tem je vse narobe.

Konoplja raste iz semena, iz zemlje, s pomočjo vode in sonca. Danes še redko kje zmore brez naše pomoči. Zmogla je na milijone let, del tega v sožitju s človeško vrsto. Znanost dokazuje, da bi bilo brez konoplje oziroma tega kar povzroča njena vseprisotnost življenje verjetno zelo drugačno. Kanabinoidi so sestavni del vseh vretenčarjev in so imeli zelo velik pomen v preteklosti in to velja tudi še danes. Na žalost to še ni napisano na pravem papirju.

Znano je, da konoplja doprinese pri popravljanju naših preteklih napak veliko bolj kot denar. Pri denarju se stvari zataknejo, konopljino seme pa nima ovir, da bi ne zraslo, četudi ga položimo v onesnaženo zemljo. in človeški um ne pozna ovir, da bi ne poskrbel za svojo eksistenco.

Konoplja zdravi, a le ko celostno pristopimo k njej kot naravnemu bitju in se odločimo da bomo z njo v sožitju. Celostni pristop k življenju vključuje tako gojenje rastlin kot uporabo njenih produktov a ima še celo vrsto drugih dejavnikov. Prvi, ki mora biti prisoten je vsekakor odgovorna skrb zase kot posameznika. In prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. In sprejemanje posledic svojih odločitev. Pika. Potem naprej.

Ker že to vključuje spremembo lastnega obnašanja in razmišljanja, priznam, ni niti približno enostavno začeti.

Veliko laže je vzeti seme, ga poriniti v prst, dodati malo vode vsake toliko časa in počakati na pridelek. Verjemite mi, uspeh je zagotovljen: eden od ciljev dosežen in zadovoljena primarna potreba po hrani.

Če se vrnem k naslovu menim, da nas kakršnokoli določanja statusa komurkoli ali čemerkoli vodi v razlikovanje med tistim, kar se splošnim navodilom prileže in tistim, kar je normalno in prav. Vsekakor ne bomo dočakali normalnega  v okolju, kjer je vse narobe, torej je tudi občutek nemoči in obupa čisto na mestu.

Kaj torej lahko sploh storimo, da nas do konca ne pogoltne kapitalistična zver, ki so si jo namislili pravzaprav naši predniki? Verjamem, da obstaja ena sama samcata pot. Vsak ima svojo in edinstveno in stopi nanjo najmanj v trenutku spočetja, po nekaterih verovanjih pa še pred tem. Reče se ji življenje. Pa ne samo kot beseda, na listu papirja, ampak kot trenutek tu in zdaj. Vsak hip nas lahko popelje do neizmerne sreče ali nepredstavljive groze in dokler plovemo skozenj nekje vmes ni razlogov za skrb, obžalovanja, strahove… ob vzponih in padcih pa rastemo in se krepimo.

Zadovoljstvo si lahko zagotovimo zgolj mi sami in ravno tako smo sami odgovorni za doživljanje ostalih naših  čustev v danem trenutku. Vse doživljamo zgolj iz samega sebe in v sebi, nikoli izven sebe ali v koži koga drugega. Občutki, reakcije, doživljanja se od osebe do osebe popolnoma razlikujejo, prav tako spopadanje z njimi. S tem vedenjem laže sprejemamo drugačnost. Drugačnost ni nujno slaba. Naše slabe lastnosti lahko izkoristimo sebi v prid, namesto da se jim prepuščamo v škodo drugih. Drugačnost drugih pa moramo razumeti, saj njihove prednosti doprinesejo v skupnost tam, kjer sami ne zmoremo ali ne znamo. Če koga v njegovem  dojemanju in obravnavanju sveta ne razumemo, ga nimamo pravice prepričevati, da je z njegovim svetom nekaj narobe.

Tako me tule in zdaj nekdo prepričuje, da je s konopljo, ki jo uporabljam napol skrivoma že več kot pol svojega življenja, nekaj narobe: da me zastruplja in da je nevarna, ker na njej ni listka od kje je prišla, na kak način in kaj je v njej. Da mi ogroža življenje, ker mi je v sintetični obliki ni predpisal mož v belem, ki ima podpisan list, da se je izšolal zdraviti?!? Da je nevarna, ker je tako napisano na, 60 let starem listu papirja? Ker je to zapisal tja nekdo, katerega nasledniki kljub poplavi dokazov še danes trdijo, da je nevarnejša od laboratorijskega proizvoda? Isti ljudje , ki iz mene delajo kriminalca, če si vzgajam zelenjavo z imenom konoplja naj bi bili zaupanja vredni? Isti ljudje, ki bi me zaradi napisanih črk na listu papirja vzeli družini naj bi bili tisti, ki me varujejo in skrbijo za moje pravice? Vprašanja se tu zdaleč ne nehajo. Posežejo prav v vse kar vidim in slišim in berem in čutim. Sledim predvsem temu, kar me zadovoljuje osebno in ne škodi drugim. To počnem vsak dan, vsako minuto in povsod, kjer sem. Sprejemam, da me marsikdo ne razume in da lahko marsikdo razmišlja drugače. Sprejmem kar mi je dano, tako v dobrem kot slabem in iz obojega se skušam naučiti lekcije, ki pride zraven. Ni mi vedno lahko, a stres neverjetno dobro prenesem odkar sledim sebi. Redko se prepuščam preteklosti, čeprav je vseprisotna in me je pomagala ustvarjati.

Vsega je res kriva konoplja, če si drznem na kaj valiti krivdo poleg lastne sposobnosti, da ne sprejemam tistega kar ni prav. Eden od stranskih učinkov uporabe konopljinega THCja skupaj z priboljški, ki jih ponuja rastlina in redko govorimo o njem v javnosti je ta, da kaj kmalu sprevidiš v kakšnem zlaganem sistemu živiš. To vsekakor ni po godu tistim, ki štemplajo papirje, ki kaj veljajo. Posledično za razliko od prej želiš postavljati vprašanja, ki se dotikajo tvojega življenja in pozabiš na vprašanja kot so: Katera maskara naredi daljše trepalnice, kateri avto lepše izgleda, zakaj mož nikoli ne pomije posode, zakaj me nekdo zlorablja, zakaj so me pretepali, zakaj mi je umrl otok, zakaj so me vrgli iz službe, zakaj sem zbolel, zakaj nimam denarja za dopust, zakaj so mi ukradli nahrbtnik in tako dalje. Kako lahko pozabiš na katerokoli od zgornjih travm boste vprašali in odgovorila vam bom, da nikakor. Večno ponavljajoča vprašanja lahko rešiš samo tako, da jih že miselno obrneš v trditev: Vrgli so me iz službe! in dejstvo sprejmeš. Če od tu naprej zaideš v razmišljanje o težavah ki sledijo, le sam sebi jemlješ čas in energijo. Posledice, ki sledijo so včasih nepredvidljive a pridejo same od sebe. Ne glede na to ali se  v življenju smilimo sami sebi zaradi napačnih preteklih odločitev ali skušamo pred težavami pobegniti se bodo posledice zgodile. Pričakujmo jih torej pripravljeni do mere kamor seže naš vpliv.

Konoplja je trn v peti, ker je velika učiteljica. Na tem planetu je že nekaj milijonov let in veliko nas ima naučiti. Začne pa vedno enako: s spremembo našega lastnega obnašanja, prekinjanjem škodljivih ponavljajočih vzorcev in slej ko prej v življenju laže zadihamo.

Prepričana pa sem, da s “konopljo”, ki nam jo bodo nekoč dovolili vse to prebujenje ne bo več mogoče. Konoplja naprodaj bo gojena izključno z oponašanjem narave in njenega delovanja, kar pa v praksi nima z naravo in življenjem ničesar skupnega in nikoli ne upošteva človeškega faktorja, ki je od osebe do osebe edinstven. In edinstven je tudi vaš pristop k življenju. Tako kot ste čudovito edinstveni lahko le sami vzgojite tisto pravo konopljo, pa prav tako hrano, odnose, ljubezen, srečo…, ki so edinstveni in zgolj vaši in predani v razumevanje drugače edinstvenih… in tu tiči bistvo. Naužijte se trenutka. Vzgojite svojo konopljo! Pa si podelimo izkušnje jeseni,ko si bomo imeli že kaj pokazati.

Tanja Cvetrežnik, 6.7.2017

One Comment

Comments are closed.