Kaj je narobe z nami?

Vse pogosteje opažam, kako nezainteresirani smo za vse okrog sebe. Pravzaprav še sebe opazimo le takrat, ko se nam življenje postavi na glavo.

V tem svetu še ni bilo toliko gorja, kot ga lahko opazujemo danes, če seveda želimo videti.

Čeprav smo mojstri v iskanju izgovorov, tako zase, kot tudi za druge, danes živimo v svetu, kjer nas bodo zaslepljenost in ignoranca pahnili v nepovrat.

Primerov je kar nekaj, pa niso edini:

  • Utapljamo se v plastiki in rešujemo to tako, da sedaj plastične vrečke plačujemo in ves problem rešen. Ker se to ekonomsko izplača, bomo vsak piškotek zavili v svojo plastično embalažo, najraje dvojno, dodali še papir in mastno zaračunali.
  • preveč CO2? Zakaj torej morimo gozdove, ki bi nam ga pretvorile v kisik? Seveda, za več površin, kjer bomo proizvedli še dodatni ogljik, metan itd…
  • Lačni? Raje promovirajmo lakoto, to je dobro za zaslužek humanitarnih organizacij!
  • Meso? Kaj moramo, če je pa dobro. Preprosto spregledamo milijone pobitih živalskih otrok in njihovih staršev. Komu mar…., da le diši po pujsku, teličku, piščančku…
  • Hišne preiskave brez prisotnosti lastnika? Kako krasno, policisti bodo obremenilni dokaz prinesli kar s seboj ter vsi bomo ponosni na njihovo uspešnost.
  • Če si drzneš spljuvati delovanje države ali kakega uradnika, postaneš državni sovražnik št.1 kot nekdo, ki želi nasilno vreči demokratično vladavino.
  • Če zagovarjaš uporabo rastlin pa danes škodiš svoji okolici.

Ah, na tem svetu je vse narobe. Razdeljen je na mikro segmente, ki se med seboj zaradi lastnih interesov ni več zmožen usklajevati s samim seboj.

“Deli in vladaj” je načelo naših vodilnih. Zdelili so nas na tako mnogo segmentov, da se ukvarjamo zgolj in le s tem kam pašemo in kam ne.

Se vam ne zdi, da smo vsi v istem žaklju? Na istem planetu, dihamo isti zrak in enako čutimo? Da pašemo skupaj ne glede na pripadnost drugačnim interesom?

Vse to ločevanje nas odvrača od vrednot, ki smo jih nekdaj cenili in spoštovali, danes pa je edina vrednota v tem svetu kapital. Edino veljavni so s kapitalom podprti predpisi v obliki zakonov, ki nas stiskajo v primež nemoralnosti in silijo k zločinom zoper sebe.

Svoja življenja prepuščamo drugim, predpisom in denarju. Le to naj bi bil okvir našega življenja in vsak korak izven je obsojan in kaznovan.

Sama v tem svetu težko živim. Na vsakem koraku videvam krivice, trpljenje, nerazumevanje, obsojanje, žaljenje, privoščljivost, uničevanje. Pomagati pa ne morem, ne smem, nimam specialno podpisanega dovoljenja…. Znam pa. Marsikdaj in marsikje. S svojim delom, znanjem, odnosom. tega si ne dovolim vzeti. Nisem perfektna, sem pa drzna.

Zame je na tem svetu en sam prav: Delaj kar hočeš, čutiš in misliš da je dobro zate, za druge in okolico ter s tem nikomur ne škodi.

Kaj bomo torej kot posamezniki storili za lepši jutri? Vsak kar zmore seveda. Vsekakor pa je treba najprej odpreti oči in si priznati, da s tem svetom ni nič narobe, vse pa je narobe z nami, ki na tem svetu živimo in dovolimo njegovo katarzično uničevanje.

Hvala vsem, ki v tem kaosu pomagate ohranjati ravnovesje, kljub temu, da se zdi vsako malo dejanje kot kapljica v ocean.

Tanja Cvetrežnik, 9.4.19

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.