Kako dobro v resnici poznamo konopljo?

V kratki anketi, ki smo jo v društvu Hopla konoplja opravili na sejmu Altermed opažamo, da je poznavanje konoplje in njene uporabnosti med ljudmi še šibko. Vzorec, ki ga bom analizirala je res da majhen, a že ta potrjuje moja predvidevanja. Anketa ima 12 vprašanj s katerimi se skušam dotakniti vsega po malo. Vsem, ki ste nanjo odgovarjali se iskreno zahvaljujem za podarjeni čas.

Pa poglejmo, kaj nam sporoča 14 mimoidočih, ki so anketo izpolnili:

 

 

Dobra polovica vprašanih meni, da konopljo poznajo in že uporabljajo. Razumljivo je, da se nihče od vprašanih ni izjasnil o samooskrbi.

Večina razume široki spekter uporabe rastline, nihče je ne opredeljuje kot drogo ali nevarno snov.

Le eden izmed vprašanih meni, da konoplje ne more vzgojiti sam. Konoplji se reče trava z razlogom: raste namreč kot plevel. Pri vzgoji plevelov pa ne potrebujemo posebnega truda. Res pa je, da več kot bomo vložili nege in ljubezni v vzgojo konoplje, z večjo hvaležnostjo nam bo povrnila naš trud. Če gojimo konopljo v notranjih prostorih, bo potrebovala veliko več pozornosti in nege.

Večina vprašanih vidi prednosti v vseh naštetih panogah.  Le ena oseba je mnenja, da konopljo lahko uporabimo zgolj v medicini. Prednosti v kmetijstvu niso poznane, kar kaže na nepoznavanja pridelave hrane. Ta podatek je zaskrbljujoč, kajti praktično vse kar zaužijemo prihaja iz kmetijstva; če seveda za hip pozabimo na vse, kar ni hrana, pa se v le to da predelati s pomočjo kemičnih postopkov in raznih dovoljenj. Konoplja je odličen bio material za zeleni podor in kompostiranje, saj bogati našo zemljo. Njene zmožnosti pa gredo preko tega: s svojim koreninskim sistemom čisti zemljo težkih kovin in pesticidov. Take konoplje potem za prehrano ali zdravila ne moremo uporabiti.

Večji del vprašanih prepozna uporabnost cele rastline, slaba tretjina uporabnost pripisuje zgolj cvetovom in semenu. Iz cveta pravzaprav dobimo večino dobrin, ki jih ljudje prepoznamo. Mnogi so produkt semen, ko pa le ta iz cveta odstranimo, smo dobili surovino, iz katere izvlačimo smole oziroma kanabinoide ter druge zdravilne snovi (terpenoide, flavonoide…). Uporabimo lahko prav celo rastlino: korenino, stebla, liste in cvet (TABELA).

Da iz semen pridelujemo olje je povedala večina. Tudi odgovor, da olje pridelujemo iz cveta bi lahko  označila kot delno pravilno, kajti seme rastlina naredi v cvetu.

Tu se počasi začne kazati zmeda, pravilno je namreč odgovorila manj kot tretjina vprašanih. Kljub temu, da vedo, da se olje iztisne iz semen, prevladuje mnenje, da tudi ta semena vsebujejo kanabinoide, ki jih dobimo, ko iz semen stisnemo olje. To mnenje je zgrešeno. Semena ne vsebujejo nobenih kanabinoidov. Ne glede na to, kakšno sorto konoplje smo oprašili, nam njena semena in tudi njihovo olje nudita bogat vir omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ki so v ravno pravšnjem razmerju za človeški organizem. Poleg teh maščob pa so semena bogat vir vlaknin, tako topnih kot netopnih, pa tudi mineralov, vitaminov, proteinov itd… Olje je svetlo rumenkasto, prijetnega okusa in na pogled je podobno drugim rastlinskim oljem. Okus spominja nekatere na orehe, druge na ječmen ali sončnična semena…. Tudi to dokazuje, kako različne okuse imamo.

Konopljino smolo pridobimo iz cvetov konoplje. Katerokoli konopljo obdelamo v postopku ekstrakcije, nam bo dala ekstrakt, ki mu rečemo smola. Tako ga poimenujemo, ker se na dotik obnaša kot druge smole, je lepljiva in gosta. Barve so zelo različne. Razlikujejo se glede na sorte, glede na pogoje v rasti rastline, ter glede na način ekstrakcije. Odtenki se gibajo od rumene do rjave in celo rahlo zelenkaste. Barva ali gostota nista merilo za kvaliteto. Vonji so različni, glede na vsebnost terpenov. Ostanek topila se zazna z vonjem. Na prvi pogled so si smole zelo podobne, njihovo strukturo oziroma vsebnost in količino določenih kanabinoidov preverjamo z laboratorijsko analizo. Konoplje zrasle na slovenskih poljih so bogate s CBD-jem, tiste, ki se skrivajo po vrtovih in domovih pa v večini primerov vsebujejo večje količine THC-ja. Če ste vzgojili svojo konopljo pa najbrž nek rezultat lahko pričakujete vnaprej. Pri konopljinih smolah, ki ste jih bodisi dobili, bodisi kupili, pa do opravljene  analize ne morete biti 100%. Ali smo dobili smolo, ki smo jo želeli, pa lahko preizkusimo tudi tako, da jo preizkusimo. Konoplje vsebujejo zelo različne količine kanabinoidov, veliko pa je seveda odvisno od tega, ali je konoplja bila oplojena ali ne. Če se zgodi, da je cvet poln semen, bomo smole oz. kanabinoidov dobili manj. V tem primeru ne bo kvaliteta smole nič slabša.

Večina razume, da je konoplja pomembna tako za zdrave kot tudi tiste, ki so zboleli. Konoplja pa ima še eno posebnost, ki jo poznata le dva izmed vprašanih. Vsi sesalci in vretenčarji namreč imamo endokanabinoidni sistem, ki skrbi za ravnovesje v naših telesih. To pomeni, da naši možgani proizvajajo snovi, podobne kanabinoidom iz konoplje, ki pa imajo enako nalogo. Tiste, naše lastne poimenujemo z endokanabinoidi, rastlinske pa s fitokanabinoidi.  Z eno besedo kanabinoidi pa skupno lahko poimenujemo snovi, ki vplivajo na delovanje endokanabinoidnega sistema. THC in CBD sta fitokanabinoida.

Ko zbolimo, nam v telesu najverjetneje primankuje endokanabinoidov. Takrat ima velik smisel dodajati v prehrano fitokanabinoide, da nadomestimo pomanjkanje. Kakor lahko zbolimo za različnimi boleznimi, tako jih tudi odpravljamo: na različne načine. CBD nam pomaga predvsem pri različnih vnetjih, ki so krivci za razne simptome. THC ima velik vpliv na apoptozo (smrt) rakavih celic. Obadva skupaj pa v sinergičnem odnosu pomagata drug drugemu opravljati svojo nalogo še bolje. Tako glede na bolezen uživamo različno močne koncentrate. Poznamo tudi različne načine aplikacij, ki so najprimernejše za določeno starost ali bolezen. V vsakem primeru odsvetujemo uživanje čistih, izoliranih substanc, saj le skupaj lahko uspešno delujejo. THC brez malo CBD je kot dirkalnik brez zavor. Za boljšo in uspešnejšo terapijo, pa smole uživamo skupaj z oljem iz konoplje ali kako drugo maščobo in  s tem poskrbimo, da se snovi laže vežejo v tkivo. Ko enkrat vemo, kateri tip konoplje iščemo (veliko THC in malo CBD, malo THC in veliko CBD, THC in CBD v razmerju 50:50) že laže izbiramo med cvetovi, ki so na voljo. Da bi vedeli, katero izmed ponujenih izbrati zase nam pove že lastni nos. Na to priložnost bomo morali žal še čakati in kot vse kaže bo treba povzdigniti tudi naš glas.

Iz tega vprašanja je razvidno, da samooskrba ni več stvar, kjer bi razpravljali, temveč postaja dejstvo. Le ena oseba v odgovoru razkriva, da ne zaupa v slovensko oskrbo s konopljo. Dve osebi pa bi zaupali zgolj konoplji iz lekarne.

Če si zamislimo prihodnost lahko jasno vidimo, da si več kot polovica želi lastne samooskrbe. Zgolj ena oseba zaupa le v recept, ki bi ga predpisal zdravnik. Skoraj polovica vprašanih bi zaupala v specializirane trgovine, kamor bi se odpravili tudi v primeru preskromnega pridelka. Anketa na tako majhnem vzorcu že pokaže interes po samozaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest.

Če si drznem posplošiti vzorec, lahko rečem, da nam je vsem že jasno, da rastlina konoplja ni nevarna nikomur izmed nas. Spoznanje, da je konoplja nevarna za obstoječi ustroj sistema v katerem živimo je moje osebno vodilo. Živimo namreč v državi, ki je ugrabljena od peščice birokratov. Tako vrednote, ki jih sporoča tak sistem niso realne. So plod domišljije posameznikov, ki nas silijo živeti v njihovem idiličnem svetu. Moj svet je drugačen. Moj svet je bolj pošten. V mojem svetu je vse za vse ali nikogar. Smo vsi enaki in enakopravni. Imamo enake pravice. Živimo in se gibamo svobodno. V svetu birokratov pa smo sužnji nesmiselnih navodil, ki upravljajo naš vsakdan in nam kradejo življenja.

Tanja Cvetrežnik