POGLED NA KONOPLJO Z DRUGE STRANI EKRANA

marijuanagrowmedium

V članku, ki ga boste prebrali želim orisati dva različna pogleda na realnost v kateri živimo. Eden je tisti, ki nam ga vsiljujejo mediji, tako imenovana stroka in politika, drugi pa realnost, ki se za tem skriva.

Slovensko ministrstvo za zdravje, ki bi se moralo imenovati prej ministrstvo za bolne ima svojevrsten način reševanja splošne problematike, ki jo izpostavlja civilna iniciativa ali z drugimi besedami državljani, ki pod sprejetimi pravili živijo svoj ljubi mir. Kako zelo je država, še posebej omenjeno ministrstvo imuno na težave državljanov, se nam kaže vsak dan znova.

Včasih se zdi, da ni nič kot bi moralo biti in če se tudi vam zdi tako, vas pri odkrivanju resnice ne čaka nič lepega. Ko sem bila mlajša so me učili, da me država ceni kot državljanko in da mi bo v stiski pomagala. Kako daleč od resnice!

Če boste kot državljan kdaj podvomili v ravnanje naših državnih inštitucij, nikar ne pričakujte razumljivih odgovorov ali bolje, sploh jih ne pričakujte. Tako boste lažje preživeli dan. Če pa se vendarle odločite priti stvari do dna, vas čaka težka bitka.
Zadnjih nekaj let spremljam dogajanje s konopljo precej od blizu. Če na kratko povzamem, se zabijam z glavo v zid. V upanju na lepšo prihodnost dejanje ponavljam ker verjamem, da bo nekega dne vendarle prevladal razum. Žal pa ugotavljam, da le tega močno primankuje pri dobro plačanih birokratih našega ministrstva za zdravje, nekaterih politikih pa tudi nasploh. Birokrati pač vodijo državo, zakoreninjeni v svojih prepričanjih, v strahu pred spremembami predvsem pa v komoditeti, ki so si jo ustvarili.

Zavajanja, ki jih tako imenovani strokovnjaki za droge lansirajo v javnost so nedopustna in njihov namen je izključno osebna korist in ne korist države še manj njenih prebivalcev.

Eno od mnenj omenjenega ministrstva je bilo posredovano preko vodje Služb za odnose z javnostmi. Enostavno ne morem, da ne bi komentirala. Na prvi pogled bo večina od vas prebrala razumen odgovor naših “strokovnjakov”. Rekli si boste, kaj bi narod sploh še rad, ko pa ministrstvo vendarle kaže skrb za državljane. No, če želite vsaj malo razumeti s čim se nevladne organizacije spopadamo že leta, boste morali vztrajati do konca članka:

“REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Vodja Službe za odnose z javnostmi
Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

V zadnjem obdobju smo v Republiki Sloveniji uredili rabo konoplje v industrijske namene ( z vsebnostjo THC do 0,2%), Ministrstvo za zdravje pa je v sodelovanju z medicinsko stroko in pristojno Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, v zadnjih letih dvakrat dopolnjevalo in spreminjalo Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. S temi spremembami je sedaj v Sloveniji omogočena uporaba sinteznih in naravnih zdravil na osnovi konoplje.
Uporaba zdravil iz konoplje je tako mogoča, je pa enako rigorozno urejana, kot to velja za vsa ostala zdravila. Zdravila morajo biti za bolnika varna, učinkovita in kakovostna, in v tem primeru še posebej, glede na možna tveganja, predpisana s strani zdravnika.
Nedopustno namreč je, da ljudje v stiski opuščajo zdravljenje, ki jim ga predpiše zdravnik, in posegajo po preparatih, ki ne ustrezajo strokovnim zahtevam, niso pod nadzorom strokovnih inštitucij in jih ponujajo posamezniki brez strokovnih licenc in za oderuške cene. Še bolj nesprejemljivo je, da se konopljo prikazuje kot čudežno rastlino, ki zdravi številne bolezni, kljub temu, da znanstveni dokazi za take trditve ne obstajajo.
Z letošnjimi spremembami zakonodaje smo pri nas omogočili tudi uporabo naravnih ekstraktov iz rastline konoplja v medicini. S tem je pravno urejen dostop do vseh zdravil na osnovi konoplje (ekstraktov) z urejenim pravnim statusom v Evropski uniji. To še vedno pomeni, da morajo vsa zdravila na osnovi konoplje skozi isti postopek registracije pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, kot velja tudi za ostale snovi oz. zdravila. Podobno oz. primerljivo ureditev imajo v vseh državah EU.
Ministrstvo za zdravje je dalo pobudo razširjenim strokovnim kolegijem ustreznih medicinskih strok, za pripravo strokovnih smernic za predpisovanje zdravil iz konoplje ter izhodišča za pravila predpisovanja.
Istočasno se pripravlja pregled ureditve v državah, ki so sprejele predpise v zvezi z gojenjem konoplje kot surovine za medicinsko rabo, upoštevajoč mednarodne konvencije.
V zvezi s pobudami za t.i. legalizacijo konoplje je potrebno poudariti, da je prevladujoče stališče velike večine držav ( tudi članic EU), da so razprave o pravnem okviru, tudi iz naslova pojavljanja vedno novih drog, nujne, da pa je ključno, da se za njih odločamo po poglobljeni razpravi, na ravni mednarodne skupnosti in ne vsaka država po svoje. V naprednejših državah EU in sveta se je celo uveljavilo prepričanje, da velja nekaj let pozorno spremljati, kakšne bodo posledice zlasti v tistih zveznih državah ZDA, ki so konopljo legalizirale. Šele na podlagi verodostojnih in celovitih podatkov iz teh zveznih držav, pa bi prilagajali in spreminjali lastno zakonodajo.
Poudariti je treba, da Slovenija sodi med države, ki ob upoštevanju sprejetih konvencij Združenih narodov s področja prepovedanih drog, že od 90-tih let prejšnjega stoletja svoje strategije ne utemeljuje na “vojni proti drogam”. Uporaba in uporabnik drog pri nas nista kriminalizirana, posest droge, ki je namenjena za lastno uporabo, velja za prekršek.
Tako ureditev poznajo tudi nekatere države EU, še vedno pa obstajajo tudi v EU države, kjer je vsaka posest predmet kazenskega pregona.
V okviru Ministrstva za zdravje in skupaj s Komisijo Vlade RS za droge skušamo z različnimi deležniki, vključno s predstavniki civilne družbe, voditi odprto in strpno razpravo, v kateri so jasno predstavljena stališča. Odločitve glede nadaljnje obravnave konoplje v Sloveniji morajo temeljiti na strokovnih spoznanjih in znanstvenih utemeljitvah in ne na prepričanjih ali predsodkih.
Predvsem pa si želimo, da bi v vseh razpravah in pri sprejemanju odločitev upoštevali predvsem znanstvena spoznanja in interese ljudi, še posebej tistih, najbolj ranljivih, otrok in mladih ter bolnih.

Lep pozdrav!
Majda Hostnik”

Kljub zelo požrtvovalnem delu nevladnih organizacij in nekaterih posameznikov se ne spremeni popolnoma nič in laži in zavajanja dobivajo celo nove dimenzije.

Splošno znano je, da so se premiki v kmetijstvu in industriji v zadnjem obdobju premaknili. Globoko zaslužen je gospod Dean Rengeo, ki je za vse današnje gojitelje sedel tudi v zaporu in utrpel veliko materialno škodo, ki mu nikoli ne bo povrnjena. Seveda še zdaleč ni edini. Tudi drugi so slutili potencial te rastline in se zanjo borili proti pokvarjenem sistemu skozi zadnja desetletja.
Konopljo, prepovedano rastlino danes kmetje lahko gojijo, če izpolnijo določene pogoje. Velikokrat slišimo prav od njih, da tudi tisti, ki kmetje nismo, lahko gojimo konopljo pod istimi pogoji kot oni. To ni čisto res, saj mnogi med nami ne premoremo 10ih arov zemljišča za tak namen. To je namreč trenutno minimalna strjena površina, ki ti konopljo v hiši omogoči. Poleg tega je pridelek semen ali čaja tolikšen, da bi zadostoval za manjše slovensko naselje, če sklepam po tem, da vendarle samo konoplje ne moreš jesti in dejstvu, da večina slovencev konoplje še vedno ne uporablja v prehranske namene. Seveda je treba semena kupiti od francoskega ali madžarskega proizvajalca semen. Seme, ki ste ga vzgojili sami pa je prepovedano/kaznivo ponovno sejati.

Znano je tudi, da so pri nas dovoljene konoplje z vsebnostjo do 0,2% thc. V dokumentih, torej predpisih in zakonih, ki naj bi jih država upoštevala pa se jasno razbere, da te omejitve veljajo izključno za tiste, ki bi želeli gojiti konopljo s pomočjo subvencije. Nikjer ne piše, da bi bile konoplje z večjo vsebnostjo thc prepovedane. Če beremo enotno konvencijo o drogah iz leta 1961 pa celo ugotovimo, da države ne bi smele omejevati konoplje v industrijske in prehrambene namene s popolnoma ničemer. Ista konvencija pa državam podpisnicam nalaga, da vsaka zase vzpostavijo sistem za konopljo, ki bi se uporabljala v medicinske namene. Naši uradniki pa so preprosto izkrivili pravila oziroma niso naredili ničesar, razen oškodovali velikega števila uporabnikov konoplje. Po besedah gospe Sanele Štadler, magistre mednarodnega prava iz celjskega Društva za regulacijo konoplje, v enem izmed dopisov celo priznavajo da svojega dela niso opravili.

Ministrstvo za zdravje se rado pohvali s svojimi napredki okrog konoplje, ki so jih storili v času vlade Alenke Bratušek in spet marca letos. Z vidika uporabnikov pa se žal ni spremenilo nič. Če grem še globje lahko rečem, da so se tudi spremembe, ki so se zgodile, zgodile brez mnenja zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij. Spremembo Uredbe o prepovedanih drogah spreminja vladna Komisija za droge, ki mora mnenje javnosti upoštevati pri tovrstnih spremembah. Še več, pri spremembi dokumentov ne sodelujejo niti vsa pristojna ministrstva. Komisijo je preprosto ugrabilo nekaj uradnikov z ministrstva za zdravje, ki jih je tja imenovala vlada. Ne morem trditi katera, ker so v komisiji isti ljudje že desetletja.
Nekoč smo dovolili prepoved konoplje, ker preprosto nismo vedeli kaj to pomeni. Dovolili smo, da se rastlino prepove do te mere, da je njena rast, kaj šele uporaba kazniva. Strinjali smo se s tem, da je konoplja smrtonosna, povzroča odvisnost in nima absolutno nobene medicinske vrednosti. Kljub temu, da so ovržene vse teze okrog škodljivosti konoplje z preko 100 000 raziskavami, le ta ostaja v prvi skupini prepovedanih drog.

V drugi skupini po novem najdemo sintetični thc in v skladu z zakonom o zdravilih tudi izvlečke iz prepovedane rastline konoplje. V tem članku ne bom razlagala o škodljivosti sintetike in absurdu farmacevtskih izvlečkov iz konoplje, bom pa omenila zavajajočo izjavo ministrstva, da je vse urejeno.Ne ve se namreč kdo, komu in kaj lahko predpiše zdravnik. Tega ne vedo ne zdravniki ne pacienti. O tem, da je do teh zdravil nemogoče priti, tudi če že recept imaš, pa ministrstva ne boste slišali reči. Če od blizu pogledamo paciente, o katerih beremo v časopisih, pa verjemite, da so to izključno tisti, pri katerih so izčrpali že popolnoma vse možnosti s spiska farmacije in ki so pokasirali vse možne stranske učinke teh zdravil. Kljub poročanju o absolutno nobenih negativnih stranskih učinkih pa konoplja še vedno ni na prvem mestu in za vsakogar.

Ko ministrstvo primerja zakonodajo vedno za vzor vzame države, ki so v prid omejevanju uporabe konoplje. Nikoli jih ne boste slišali govoriti o tem, da v nekaterih drugih evropskih državah celo dovolijo bolnikom lastno gojenje. Ko konopljo primerjajo in obravnavajo v razpravah iz naslova pojavljanja vedno novih drog, delajo tej rastlini veliko krivico, saj so nove droge izključno kemične narave in nimajo z naravno rastlino ničesar skupnega. Kemične droge pa vemo, da prihajajo iz farmacevtskih krogov v okviru nadzarovanih substanc. Ko govorimo o strogo varnih zdravilih, ki to po mojem mnenju vsekakor niso, govorimo o kemijskih spojinah nastalih v laboratorijih in ne o rastlini. Mi bi se torej pogovarjali o jabolkih, vse kar dobimo pa so hruške.

Nedopustne so izjave, ki na ves črni trg mečejo grdo senco. Trenutno smo konopljini aktivisti edini, ki smo pripravljeni prisluhniti težkim bolnikom in jim svetovati kako konopljo varno uporabljati. Izjave o oderuških cenah so nemalokrat izvite iz trte. Izračunate lahko sami. En miligram izoliranega thc iz konoplje namreč stane 500 evrov, če ga želiš kupiti legalno. Na črnem trgu za gram smole z nad 50% vsebnostjo thc plačate med 60 in 90 evrov. Žal pa z prepovedjo onemogočamo, da bi si lahko konopljo vzgojili doma, kar bi bilo neprimerno ceneje. Velikokrat nas zavajajo, da je edino farmacija sposobna vzgojiti neoporečno substanco, pa vendar vsak gojitelj dobro ve, da potrebuješ le malce znanja iz vrtičkarstva in ljubezen do narave in sebe, da si priskrbiš potrebno konopljo.

Trditve, da dokazov o zdravilnosti konoplje ni dovolj, dokazujejo izključno to, da uradniki, ki jih za to plačujemo niso prebrali dokumentacije, ki jim je bila posredovana in bi jo pri spremembah Uredbe morali upoštevati. Ob neizpodbitnem dejstvu, da se je konoplja že uporabljala v medicini skozi vso človeško zgodovino se zdijo zgornje trditve toliko absurdnejše. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ter Nacionalni inštitut za javno zdravje pa sta pod strogim vodstvom uradnikov ministrstva za zdravje, ki jih omenjam v tem članku. Če bi raziskali povezanost teh ljudi z podjetji, ki uvažajo zdravila in medicinske pripomočke, bi se naravnost zgrozili. Hkrati pa bi tudi bolje razumeli interese posameznikov, da konoplja ostane tam, kjer se ji ne pripisuje medicinskega potenciala, pod pretvezo, da so zdravila nujno boljša.

Ministrstvo za zdravje trdi, da je dalo pobudo razširjenim strokovnim kolegijem ustreznih medicinskih strok, za pripravo strokovnih smernic za predpisovanje zdravil iz konoplje ter izhodišča za pravila predpisovanja. Zakaj ta pravila niso dostopna javnosti? Si mogoče uradniki zmišljujejo? V praksi že izgleda tako. Zakaj ne moremo izvedeti, kdo pristojne strokovnjake zastopa? Ali pa kateri so ti strokovni kolegiji, ki pripravljajo strokovne smernice? Prepričana sem, da se o imenih ne govori izključno iz razloga, da ne bi javnost izvedela, da gre le za peščico ljudi, ki imajo v rokah škarje in platno.

Neumnostim ni ne konca ne kraja, saj kar naenkrat govorimo o zdravilih iz rastline konoplje, ki tiči v zakonih med prepovedanim in škodljivim ter nima zdravilnih učinkov. Kdo ima koga za norca?

Sklicevanje na konvencijo, ki je ne upoštevaš je absurdno, ravno tako plačevanje naročene raziskave stanja v državah EU, saj smo potrebne podatke nevladniki že večkrat pošiljali v razmislek odločevalcem. Samo poglejte Izrael, Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Avstrijo, Furlanijo itd. Presneto malo imaš koristi od raziskovalca, ki nima pojma o tem kaj raziskuje in bo sledil svojim starim prepričanjem in navodilom nadrejenih tudi v neodvisni raziskavi. Kako bi le lahko pričakovali celovit pregled po državah, ki so konopljo že legalizirale in pogled na pomembnost zmanjšanja kriminalitete, na nova prepotrebna delovna mesta, povečan davčni priliv, zmanjšanje porabe nevarnih zdravil in drugo. Ko ministrstvo uradno trdi, da se je za spremembe potrebno odločati po poglobljeni razpravi, na ravni mednarodne skupnosti in ne vsaka država po svoje, direktno krši omenjeno konvencijo, ki državam nalaga, da vsaka zase določi pravila v skladu z tradicijami in običaji prebivalcev posamezne države.

Ker uradniki trdijo, da je naša zakonodaja napredna, ker konoplje za lastno uporabo ne kriminaliziramo, moram trditi da lažejo ali pa ne poznajo dejanskega stanja. Najverjetneje pa si le zatiskajo oči, ker jim to zgolj koristi. O tem, kako zgleda represija in “poštena” zakonodaja pričajo vedno pogostejše izpovedi tistih, ki se jim nepojmljivo dogaja v realnosti. Da bi videli kaj pomenijo besede ministrstva o urejeni zakonodaji in kako se obravnava prekrške pri nas, si poglejmo izseke ene takih izpovedi, ki se je zgodila pred dnevi: Gre za 3 mladoletne fante, K(1999), Ž(1999) in T(2000), izpoved poda oče enega izmed fantov:

“… policijska patrulja jih je zaustavila na sredi ceste. Zahtevali so, da spraznijo žepe. Opravili so tudi osebno preizkavo, kjer je policist B. B. zahteval od K. da se sleče, tudi spodnjice. Ker se sin ni želel sleči sredi ceste ga je odpeljal cca 5m stran in mu spet ukazal da se sleče. Ko sta se vrnila nazaj, je usem trem ukazal, da si sezujejo čevlje. Ker niso nič nasli, so jih spustili in fantje so šli na pijačo.
… ko so se fantje vračali domov so blizu doma enega od fantov sedli na klopco. In se pripelje policijska patrulja z civilnim terenskim vozilom, kjer sta bila druga dva policista na vezi z nekom preko radijske postaje. Spet so opravili osebno preiskavo. Ker nista nič našla sta se vrnila v terenca.
…Zatem je policist šel k avtomobilu in se vrnil nazaj k njim in kar naenkrat v pesku med kamni odkrije PVC vrečko z rastlinskimi delci(cca 0,1-0,2g), Policista sta javila in takoj zatem se je pripeljal policist B. B., ki je prevzel postopek.
Fanta sta zatrjevala, da najdba ni njihova, kar ga je razjezilo in je z baterijsko svetilko oba udaril pod rebra in na vsak način želel da priznata. Ko so se vrnili k ostalim, je K. videl, da Ž. ne more priti do sape. T. se je tudi drzal na področju reber. Potem je policist B.odpeljal K. in mu dejal, da sta fanta nekaj povedala in da če se mu bo zlagal, ga bo “razbil”. Fant je vztrajno zanikal in policist B. mu vztrajno dajal klofute. Najprej eno klofuto, nato še eno… “Čigava je trava?”, “Ni moja.”, klofuta, “Čigava je trava”, “Prisežem, da nevem.”, tri klofute… Nato mu je dal udarec z svetilko pod rebra, kar ga je bolelo še dva dni zatem. Ko so pisali zapisnik, je T. in Ž. poslal domov, takrat me je K. poklical. Ko sem prišel na dogodek, je bil K. ves rdeč v obraz in deloval zelo prestrašeno, noge so mu vidno poskakovale, tresel se je po celem telesu. Policist B. je rekel: “Samo, da vas obvestimo, da smo sinu našli vrečko.” (Ni bilo govora o tem, da je bila najdena na tleh, med kamni, niti o osebnih pregledih) in da naj grem. Vse skupaj se je dogajalo v temi, sin je bil vidno prestrašen….
Podpisal je zapisnik, fant je bil čisto iz sebe, še danes je v strahu, ne gre z dvorišča, še odhod v šolo in nazaj je problem. Policist B. mu je zagrozil: “Če te vidim zunaj te bom nabil, imaš srečo da sem uporabljal roke, naslednjič bom kaj drugega” in grozeče dvignil svetilko….”

Ni dvoma, da pričevanje zveni kot grozljivka, a to na žalost ni osamljen primer znašanja policistov nad nedolžnimi ali celo mladoletnimi. Naj omenim, da policist nima pravice opraviti osebne preizkave brez naloga za preiskavo, ki pa ga podpiše sodnik po utemeljenem razlogu za to. Vse prevečkrat smo priča primerom, ko policisti kršijo vse človekove pravice po vrsti, da o zlorabi pooblastil sploh ne govorimo. Obstaja velika možnost, da bodo kot Robocopi vdrli v vaše stanovanje, ugotovili, da so na napačnem naslovu, ker pa bodo slučajno opazili, da ste uporabnik konoplje, vas lahko vklenejo za več ur, dokler nek sodnik ne podpiše naloga, ki ga ob tolikšnem kršenju pooblastil policistov, sploh ne bi smel.

Se vam zdi, da smo napredna država na tem področju in da je vse urejeno? Ne? Torej drži, da “še vedno obstajajo tudi v EU države, kjer je vsaka posest predmet kazenskega pregona,” in izgleda, da je Slovenija ena iz med takih.

Če razjasnim še konstantno zavajanje o sodelovanju s predstavniki civilne družbe, s katerimi naj bi ministrstvo vodilo odprto in strpno razpravo:

V primeru zainteresirane javnosti, kot sem jaz osebno, nevladnih organizacij s katerimi sodelujem, ter celo Zveze društev NVO na področju drog, smo naleteli na gluha ušesa uradnikov ministrstva za zdravje in drugih. Na Komisiji za droge beseda o konoplji sploh ne teče, lahko si drznem reči, da ne sme teči. Zapisniki sej Komisije so nedostopni. Po besedah Vlade uradniki na ministrstvu, ki je najpomembnejše v državi za tovrstna vprašanja zavračajo sodelovanje z vsemi, ki smo drugačnega mnenja. Seveda utegnili bi zamajati njih stolčke.

Naj za konec ministrstvu tudi jaz posredujem dolgoletne želje nas, neuslišanih nevladnih organizacij, ter posameznikov, ki dajejo vse od sebe:
Predvsem si želimo, da bi v vseh razpravah in pri sprejemanju odločitev upoštevali predvsem znanstvena spoznanja in interese ljudi, še posebej tistih, najbolj ranljivih, otrok in mladih ter bolnih.

Tanja Cvetrežnik